Sprememba

Sprememba

Pred nami je čas, ko moramo vsi skupaj narediti obračun preteklega leta in se dogovoriti, kako naprej. Bila bi neizmerna potrata časa, če iz – na mnogih področjih katastrofalnega leta – ne bi povzeli ključnih naukov in sporočil.

Verjetno najpomembnejša, tako rekoč rak rana slovenske družbe, ne zgolj politike, je še naprej ali zdaj še posebej, korupcija v povezavi s konfliktom interesov. Tako imenovana sistemska korupcija, ki je prepredena s politikantstvom in politizacijo, z razvejanim sistemom oseb na položajih s konfliktom interesov, za udejanjanje parcialnih interesov kapitala. Pri čemer najbolj boli, kako je v ta sistem porinjena znanost, zaradi načrtnega pod-financiranja in ponovno parcialnih interesov posameznikov.

Če hočemo, da se karkoli dejansko spremeni, moramo spremeniti odnos in pričakovanja, da se službe lahko dobi samo preko vez. Da se ugodne kredite ali stanovanja lahko dobi samo preko vez. Da se posle, danes vse pogosteje dogovorjene posle, dobi samo preko vez. Veze so dokaz majhnosti in nemoči. Pomenijo izvršitev priklona naše glave. Našega znanja. Naših izkušenj. Navsezadnje naše genetike, ki jo nosimo v sebi, interesom nekega kolesja. Da zavestno postanemo zgolj kamenček v kolesju moči nekoga drugega. In iz tega kolesja ne moremo več izstopiti.

Koga lahko najbolj ogrozi sprememba, ki jo nujno potrebujemo?

Najbolj ogroženi s spremembo niso politiki, ki zasedajo položaje. Verjamem, da marsikomu med njimi ni po godu, da je tako rekoč prisiljen sodelovati z interesnimi skupinami pritiska, predvsem zaradi medijskih izsiljevanj. Najbolj ogrožene bodo prav interesne skupine pritiska, ki so leta in leta gradile imperij povezav in vpliva, odvisnih vlog, postavljanja karier in pozicij, vse z namenom, da sistem služi njim, ne ljudem. In to moramo spremeniti.

Naloga ni ne lahka, ne hitro izvedljiva. Trdno pa verjamem, da je lahko skupni imenovalec oziroma cilj dovolj veliko število ljudi, da se uresniči. Ker ne glede na vse, ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Težko to oblast izkazuje nekaj tisoč ljudi, ko pa ta številka doseže nekaj sto tisoč, potem je to dejstvo, ki ga ni več moč spregledati ali ne-upoštevati. Potem tako aktualna politika kot odvisni mediji dobijo signal, da dosedanje zavajanje in izigravanje ni več možno. Da je treba nekaj spremeniti. Ker ljudje dejansko imamo dovolj igric in kalkulacij na naš račun.

Konstruktiven predlog niso predčasne volitve, ker v situaciji popolnoma odvisnih množičnih medijev od skupin pritiska in kapitala slednje ne bi spremenile ničesar. Redne volitve imamo čez dve leti in dve leti imamo časa, da se izkaže prehodna tehnična vlada, svet modrecev, kot jo imenujem, sestavljena dejansko s strani neodvisnih strokovnjakov in tistih, ki ne udejanjajo konflikta interesov. Vrniti se moramo k izvoru politike, če želimo spremembo v politiki.

Predvsem pa ima dve leti časa aktualna politika, da pokaže resno sodelovanje v Državne zboru za nujne državotvorne projekte dejanske tehnične vlade in delo za ljudi, ne pa delo za lastne interese in penzije. Rezultat bo viden leta 2022. Brez politizacij in politikantstev.

Vodenje EU ne sme biti plen ene ali druge politične opcije, ker si ne ena ne druga slednjega ne zasluži. Če kdaj, je vodenje EU naslednje leto strateškega pomena prav v situaciji izgube zaupanja Evropejcev v institucije EU, ki niso nič drugega kot podaljšane lovke interesnih skupin pritiska, za udejanjanje interesov kapitala. Slovenija kot majhna država lahko in mora izkazati spremembo in jo dokazati Evropi z lastnim zgledom in to naj bo cilj našega predsedovanja v drugi polovici prihodnjega leta.

Pred nami so nujni državotvorni projekti, ki ne smejo biti plen strankarskih kupčkanj in odvisnosti od interesov kapitala. Tisti, ki še predstavljajo neodvisno stroko vse to vedo, nimajo pa vzvodov, da znanje pokažejo in udejanijo. Slovenija ima številne vrhunske strokovnjake na vseh področjih, tako kot imamo zavidljivo število vrhunskih športnikov, umetnikov, kulturnih delavcev in drugih. Vendar zavedajo se, da kdorkoli v aktualni situaciji javno izstopi, konča svojo kariero. Ogrozi svojo družino. Lastno prihodnost in prihodnost otrok. Zato so tiho in zato čakajo.

In na nas je, samo na nas, da jim odpremo prostor in damo možnost, da pokažejo svoje znanje in svoje izkušnje.

Seveda pa je pred nami tudi nekaj ključnih zelo vsebinskih odločitev. Takoj moramo končati s strani politike razglašeno krizo, ki nima nikakršne veze z zdravjem. Takoj se morajo odpreti vrtci in vse izobraževalne ustanove, univerza pa navkljub tako pogosto izrekani avtonomiji verjetno nujno potrebuje temeljitejši razmislek o smotrnosti svoje vloge v družbi. Ker je slednjo nedvomno zapravila.

Aktualno razmerje politične moči ne sme odločati o zasedbi sodniškega mesta na Ustavnem sodišču. Nemudoma se morajo ustaviti vsi postopki glede razpisa za potencialno zdravju in okolju škodljive frekvence t.i. 5G tehnologije. Slovenski turizem ne sme postati plen parcialnih interesov, prav tako demografski sklad ne sme biti talec strankarskih kupčkanj za ohranitev ali sestavo koalicije.

Reforma zdravstva? Vsekakor. Vendar ne za interese deležnikov v zdravstvenem sistemu, ne za dobavitelje in ne za vojne dobičkarje. Za ljudi in za zdravje. Vrhunski strokovnjaki, ki jih imamo v Sloveniji, mi potrjujejo, da je to seveda možno. Vendar ponovno, ne v aktualni situaciji politikantstva in politizacije.

V središču vseh ukrepov moramo biti ljudje. Naša semena in naša zemlja za našo hrano, naš zrak in naša voda. Po načelu sonaravnega razvoja in lokalne samooskrbe.

Naši otroci bodo orali ledino v postavljanju novega sistema, novega sveta. Če kdaj, je danes nujna svoboda. In če kdaj, jo moramo danes doseči s sodelovanjem!

Da vse našteto ne bi zvenelo preveč idilično, je nujno postaviti tudi pravila, ki bodo vzdrževala izvedbo rešitve tehnične vlade modrecev v naslednjih dveh – nujno reformnih letih. Tehnična vlada bo enkrat tedensko poročala vsem zainteresiranim o izvedenih aktivnostih. O sodelovanju s političnimi strankami v Državnemu zboru, kdo je sodeloval in kdo je zakaj zgolj ustvarjal prepreke. Državljani bomo imeli ponovno dostop do odgovornih na vseh položajih, ki bodo v javni upravi ponovno navedeni na lastnih spletnih straneh vseh ministrstev, uradov in služb in ne več skrivani za skupnimi splošnimi elektronskimi poštami nepreglednih in nefunkcionalnih kvazi enotnih spletih portalov. Vsaka institucija javne uprave bo morala zagotoviti tudi tedenske ure za delo z državljani, odprta vrata za predloge in vprašanja, o katerih bo enkrat mesečno odločala tudi tehnična vlada. Vrniti moramo zavedanje vseh deležnikov, da je javna uprava v službi ljudi in ne obratno!

Stroka mora ponuditi odgovore na nujne izzive, ki so pred nami glede politične ureditve slovenske države. Je sedanji volilni sistem ustrezen in v čem ne? Zakaj bi večinski volilni sistem ustrezal zgolj relativnim zmagovalcem, ne pa celotni populaciji? Je morebiti čas za razmislek o predsedniškem sistemu, ker je parlamentarna demokracija predolgo izkazovala lastno nesposobnost? Kako obvarovati ustavo, da ne bo vsakič znova talka politizacije in politikantstva, tudi glede kadrovanja na Ustavnem sodišču? Vsekakor nujno potrebujemo vzvode za ljudsko razrešitev vlade, za ljudsko razrešitev predsednika države. Za možnost predlaganja zakonov z referendumsko obvezo, ne zgolj z aktualno smešnico sistema ljudske iniciative, na katero se brezbrižna politika požvižga. Volitve moramo iz nedelje premakniti na delovni dan in res strokovno pretehtati argumente za in proti obvezni volilni udeležbi. Če bo slednja vsled predlaganim spremembam sploh še potrebna. Ker namreč trdno verjamem, da bo premo sorazmerno s transparentnostjo političnega prostora rastla tudi podpora, predvsem pa nujno zaupanje ljudi v politiko in rešitve za ljudi. Kot vemo, so najbolj učinkovite zmeraj prav tiste rešitve, ki so najbolj enostavne.

Na koncu, pa vendar še zdaleč ne nepomembno, moramo razmisliti o svoji vlogi v Svetu. Smo res zadovoljni, da smo nekakšna periferija Evrope, brez kakršnega koli glasu pri urejanju svetovnih zadev?

Sam s tako držo nisem in ne morem biti zadovoljen, predvsem zato, ker smo v okviru bivše države nekoč bili pomemben člen razmerja moči in smo se tej vlogi povsem brez kakršnega koli razloga odpovedali. Oziroma so se odpovedali. Zakaj ponovno klečeplazimo pred politično-gospodarskimi interesi Amerike, če je ekonomsko jasno, da bo naslednjih nekaj deset let v znamenju Kitajske, Rusije in Indije? Kdo nam onemogoča ponovne vloge v skupini neuvrščenih, razen lasten napuh ali neznanje strateškega razmišljanja? Nihče. In res prav nihče. Sami sebi smo, oziroma so, edina ovira.

Vse našteto ni pravljica. Ni nekaj nedosegljivega. Je realnost. In samo na nas je, če želimo, da se udejani. Zase vem, da si to želim. In da bom naredil vse, kar je v moji moči, da se realizira.

Vsem nam želim svobodne, srčne in ponosno pogumne praznike!

mag. Gregor Kos