Begunec in prodana znanost

Begunec in prodana znanost

Begunec in prodana znanost

Prav tisti dan, ko sem se končno odločil nameniti (kar nekaj) časa ogledu verjetno najpomembnejšega dokumentarnega filma naše generacije – PlanDemic z dr. Judy Mikovits, se je zvečer, najverjetneje tisočič, na sporedu televizije znašel tudi film Begunec. Priznam, da me je tako rekoč legendarna igralska zasedba s Harrisonom Fordom, predvsem pa Tommy Lee Jonesom, skupaj z nostalgijo na čase, ko so še snemali kvalitetne akcijske filme, prepričala k vnovičnemu ogledu. Po nekaj letih. Begunec in prodana znanost

Na moje res veliko presenečenje sem ob koncu filma ostal brez besed. Predvsem zato, ker sem film gledal najmanj desetič. Navkljub navedenemu sem uspel pozabiti osredno zgodbo filma, ki ni zgolj, kako je prikupnemu doktorju naprten zločin, ki ga ni storil, z namenom njegovega uničenja in iskanje s strani začuda inteligentnega policaja. Temveč je predvsem zgodba, ki je tako rekoč prepis vsebine, ki nam jo te dni razodeva dr. Judy Mikovits, vsebine, podprte z dokumenti, ki so že predani odvetniški pisarni. Namreč, da je seveda zloben in pohlepen doktor (kot »naš« aktualni dr. Fuj-Uči) načrtno potvarjal raziskave (kot v našem primeru varnostne študije za cepiva), se povezal z vsemi monetarnimi akterji v verigi za načrtno zavajanje javnosti in ob tem eliminacijo vseh, ki bi kakorkoli nasprotovali tovrstnemu zločinskemu načrtu. Tako kot se je zgodilo dr. Mikovits, ki je pristala celo v zaporu. Vendar, ker je na srečo (še) živa, ni odnehala! Na našo srečo. Na srečo človeštva!

Osupnilo me je, kako so verjetno vse »zgodbe« in vsi »scenariji« že znani. Kako smo vse, kar danes vemo, že nič kolikokrat slišali, celo videli. Mogoče brali. Kako nas vedno manj dogodkov ali povezav preseneča. Pa kako malo je navkljub vsemu temu rešenega v imenu »resnice«. Kako daleč smo padli ne z izgubo osebne integritete posameznikov, tako imenovanih prodanih duš, ki so verjetno stalnica zgodovine človeštva. Osebno menim, da smo dno dna kot človeška rasa, ki naj bi bila razumsko inteligentna dosegli, ko se je kapitalu in naročnikom poklonila »znanost«. Znanost, ki ji je neoliberalizem načrtno rezal financiranja, onemogočal raziskave, objave in posledično osebna napredovanja. Znanost, ki bi morala ostati branik verodostojnosti in nečesa, kar danes razumemo z besedo resnica. Čeprav verjeto ni dveh posameznikov, ki bi slednjo razumela enako.

Tako kot se je nek domači vplivnež načrtno v beli halji (čeprav ni doktor medicine) slikal v oglasih za kruh in verjetno še kaj, da bi načrtno vplival na našo percepcijo, da »strokovnjak« zastavlja svoje ime in besedo in nas prepriča v produkt, ki z zdravjem nima nikakršne povezave, nas je znanost pustila na cedilu ob vsakokratnih poskusih, da se dokažejo vplivi kapitala. Taista »znanost« si je prevzela vlogo razsodnika, da zgolj ona ve in zgolj ona lahko reče kaj je prav in kaj narobe. Kako smo vsi ostali anti-kristi, ki omalovažujemo lik in delo »znanosti«, gospodov in gospa v belih haljah, ki leta in leta študirajo, da na koncu … sprejmejo financiranje kapitala, da lahko napredujejo. Da si lahko na račun zdravja ljudi in narave privoščijo nekaj, kar si sicer ne bi mogli. Da se kitijo z zlatom in izbranimi oblačili. In da se na naslovnicah revij in medijev smejijo navadnim državljankam in državljanom, ki nam je na prem mestu odpor do korupcije. Odpor do zlaganosti. Odpor do klientelizma. In odpor do komolcev v marmeladi.

Ampak, draga »znanost«. Vidimo vas. Slišimo vas. Gledamo vas. Vsak dan. Vsako minuto. Nikamor ne morete. In na srečo ne boste nikoli večina. Ljudje pa smo. Že danes. Na koncu zmeraj zmaga večina. Ker na koncu je zmeraj vse v redu. In če še ni v redu, še ni konec. Begunec in prodana znanost

PS: »znanost« uporabljam v navednicah, ker z njimi imenujem natanko določeno, kapitalu prodano »znanost«. Ostaja tudi druga znanost, tista neodvisna, tista, kateri lahko vsak dan samo naredimo globok poklon. Da še vztraja. Da je tu za nas. Navkljub vsem poniževanjem. Nepravičnost. In osebnim stiskam, ki jih doživljajo posameznice in posamezniki. Hvala vam.

mag. Gregor Kos