Spremeni sebe in spremenila se bo Slovenija

Spremeni sebe in spremenila se bo Slovenija

Spremeni sebe in spremenila se bo Slovenija

Prvotni naslov pričujočega zapisa je bil, priznam, nekoliko drugačen, namreč »Kriza inteligence in družbe«. Po tehtnemu premisleku sem se odločil za pozitivneje naravnan naslov, saj je tudi temeljno sporočilo zapisa pozitivno. Ne glede na vse zapisano.

Ugotavljam namreč, da smo trenutno v Sloveniji v prvi vrsti žrtve dveh nesluteno škodljivih aktivnosti. Prva je nedvomno izjemen porast lažnih novic. In kot da ne bi bilo dovolj, da jih je vse polno že v javnih medijih, vsak dan več jih je zaslediti na družbenih omrežjih. In vsak dan nižje so naše mere objektivnosti in kritične presoje, kaj deliti. Kaj celo podpisati.

Kdaj ste nazadnje pogledali avtorja spletne peticije, ki jo na primer nameravate podpisati, zaradi recimo, všečnega naslova? In potencialno všečne vsebine? Poznate avtorja? Ste ga preverili? Avtor sploh obstaja? Se zavedate, da lahko nekdo na neko temo, ki je aktualna, prav na način peticij zbira podatke najmanj o količini, spolu in mogoče še čem, podpisnikov peticije? In če avtorja poznate ali da vsaj obstaja, ste mnenja, da je sposoben uresničiti tekst peticij? Kako pogosto preverite vsebine objav in videe, ki jih prejemate in delite? Njihove avtorje? Strani, na katerih so objavljeni? Morebiti vsebino preverite na relevantnih portalih ali virih? Koliko ne-jev ste odgovorili pri zastavljenih vprašanjih.

Ko jasno ugotovimo, da je recimo revija Monitor v lasti Mladine temelj lobističnih aktivnosti za tehnologije 5g in ugotovimo, da tovrstnega medija ne moremo podpirati se, glej ga zlomka, v prav tem mediju malo kasneje znajde objava, za katero mislimo, da nam je všeč in jo z veseljem delimo. Se nam zdi, da je nam všečna objava tam pristala slučajno? Ali načrtno, da nas odvrača od naše poti, ko se zoperstavljamo lobijem in klientelizmu? Kaj je bolj verjetno? In kdaj bomo že končno začeli uporabljati inteligenco in bili pri tem konsistentni?

Problem ni zgolj pojav in distribucija lažnih in nepreverjenih bombastičnih novic. Še večji problem je, kako se na njih »lepimo«. Ali pa »lepite«. Kako se je v zadnjih dneh razširila spletna aktivacija, dvigovanje strahu, negotovosti, nevzdržih razmer. Pa res to rabimo? Je to pravi odgovor na krizo? Je še več časa na digitalnih platformah in posledično povečevanje stopnje nemirnosti duha tisto, kar je pravi odgovor na dogajanje?

Sam menim, da ne. Prepričan sem, da nam je dana priložnost, ko moramo delati na sebi. Tako sem vnovič prišel do volilnega slogana, ki smo ga dobili kot predlog simpatizerja in ga uporabili na volitvah 2018. In v katerega lahko še bolj verjamemo vsled kriznih razmer danes. Tukaj. Spremeni sebe in spremenila se bo Slovenija. Beri knjige. Dihaj. Uporabljaj možgane. Razmisli, preden nekaj komentiraš, nekaj deliš. Postani odgovoren delilec vsebin.

Imamo neizmerno srečo, da živimo v času, ko so med nami velikani kot je Pavle Medvešček, Sanja Lončar, Dušica Kunaver, Vasja Vidic in Dario Cortese. Ste pri njih opazili zapise o paniki, strahu ali nezaupanju? Jaz jih nisem. Opazil pa sem močan optimizem. Zelo jasna navodila, kako delati na sebi. Kako dvigovati svojo zavest, svojo odpornost. Kako pomembna je hrana, ki jo uživamo. In kdaj in kako jo uživamo. Kako jo pripravimo. In od kje se znajde v naših posodah in na naših krožnikih.

Dolžan sem seveda še drugo izredno škodljivo aktivnost, ki danes resno škodi Sloveniji in slovenski družbi. Gre za prodano stroko. K sreči je moja izkustva na številnih področjih potrdila tudi vrhunska strokovnjakinja dr. Metoda Dodič Fikfak, ki je v radijskem intervjuju brez dlake na jeziku potrdila, da so redki strokovnjaki, ki danes ne bi bili v spregi s kapitalom. Ki ne bi delovali klientelistično. Ki se ne bi požvižgali na zdravje ljudi in narave v zameno za nekaj evrov za … nekaj več, kar imajo sedaj. Srčno si želim, da Slovenija za predsednico dobi kdaj osebo, kot je dr. Metoda Dodič Fikfak. Ki je vir neizmernega znanj in izkušenj. In ki je ohranila osebno integriteto. In zaupanje.

Ampak korupcija in klientelizem se vendar začne pri nas samih. Zakaj ne vzamemo računa električarja, da obračuna davek državi, samo da prišparamo nekaj evrov? Pa jih res? Ko ostanemo brez garancije? Ko državi ne damo tistega, kar je v predpisih, da ji gre? Zakaj potem očitamo tistim, ki kradejo milijone? Oziroma, jim sploh očitamo? Ali padamo na njihove sprege, ko izgubijo vzvode moči in rušijo nove nosilce oblasti. Še več, mnogi na volitvah celo dajejo glasove tistim, ki kradejo milijone, ker naj bi bili »učinkoviti«. Pa so res? Boste res to nagrajevali?

Začnimo brati Pavla Medveščka. Kaj je naša dejanska zgodovina in resnično izročilo. Razmišljajmo o naši vlogi. Našemu izročilu. Pomenu našega naroda. In vsakega izmed nas, ki oblikujemo narod. Tako bomo postali močnejši. Bolj samozavestni. Tudi bolj odporni. In predvsem, odgovornejši. Do sebe. Do soljudi. In družbe kot celote.

Ne kregajmo se. Ne zmerjajmo se. Dvigujmo pozitivno vibracijo. Ne zapadajmo v zanke priložnostnih zaslužkarjev in netilcev sporov. Zavedajmo se, da so prenekateri tudi politično in kapitalsko podprti. Pa zaradi neobstoja verodostojnih medijev in objav morebiti slednjega niti ne vemo.

Spremeni sebe in spremenila se bo Slovenija.

mag. Gregor Kos